To »slonovo skalo« smo opazili na poti nazaj z otoka Berlengas v Peniche na Portugalskem. Čeprav smo se z motornim čolnom peljali z vrtoglavo hitrostjo (skorajda smo leteli nad valovi Atlantika), je kapitan čolna pri tej skalni formaciji upočasnil vožnjo in Niku omogočil, da je ob sončnem zahodu posnel slonovo skalo na Berlengasih.
Otočje Berlengas leži približno 10 kilometrov od mesta Peniche v portugalski regiji Oeste. Čeprav celoten arhipelag sestavljajo trije otoki s skupno površino približno 985 hektarjev, je ogled mogoč le na otoku Grande Berlenga. Grande Berlenga je dolg 1,5 kilometra in širok 0,8 kilometra. Zaradi tako majhne površine je na otoku dnevno dovoljeno največ 350 turistov. Ostali dve otočki, Estelas in Farilhões-Forcados, sta dostopni le znanstvenikom, ki proučujejo floro in ptice arhipelaga Berlengas.
Junija 2011 je Koordinativni svet programa UNESCO »Človek in biosfera« vključil arhipelag Berlengas v Svetovno mrežo biosfernih rezervatov. S to odločitvijo se nismo mogli ne strinjati. Narava na Berlengasih je osupljiva, hkrati pa nas opominja, kako zelo so ljudje tukaj odvisni od naravnih sil. Ob sončnem zahodu tistega dne je bilo morje v bližini otoka Elephant Berlengas mirno. Dejstvo pa je, da noben od otokov ni stalno naseljen. Danes so včasih edini ljudje na Grande Berlengas upravljavci svetilnika, ki delajo v tedenskih izmenah. Že v 16. stoletju so menihi, ki so živeli v trdnjavi Berlengas, zapustili otok. In pirati niso bili edini razlog za to. Zaradi neugodnih vremenskih razmer in oddaljenosti od kopnega je bilo za njih skoraj nemogoče živeti na otoku.
