Del našega ogleda parka Kilim Geoforest na Langkawiju je bilo hranjenje orlov. Čeprav ogled parka na splošno vsekakor priporočam, imam glede hranjenja orlov mešane občutke.
Orli so divje živali; obiskali smo jih v njihovem naravnem življenjskem prostoru, ne v živalskem vrtu. Hranjenje je potekalo tako, da je vodnik vzel majhno vedro hrane in jo vrgel v vodo. Na srečo je to počel le vodnik; udeleženci ogleda niso smeli metati hrane. Ko so orli zagledali hrano, so se mnogi začeli krožiti in »loviti« plen. To smo lahko opazovali približno 2 minuti.
Do tu je bilo vse v redu in bilo je lepo gledati, saj je bilo to zame nekaj novega. Premislil sem si, ko sem videl, da je naslednja ladja – 5 minut za nami – počela isto. Če orle hranijo vsakih nekaj minut, postanejo bolj podobni živalim v živalskem vrtu – kljub temu, da so v svojem naravnem življenjskem prostoru.
Kakor koli že, ko smo nadaljevali z izletom, sem opazil nekaj. Orli, ki so krožili nad našo izletniško ladjo, so bili vsi relativno majhni in rdeče-rjave barve. Zdaj pa sem v drevesih videl dva precej večja predstavnika te vrste. Ko sem to opazil, mi je vodnik pojasnil, da gre za beloprsaste morske orle.
Beloprsasti morski orel zraste do 85 cm v višino in ima razpon kril do 220 cm. Ti dva sta spektakel le opazovala z distance, vendar nista sodelovala. Le precej manjši brahminski kanji so pobirali koščke hrane, ki jih je naš vodnik metal v vodo.
