Firencki Ponte Vecchio ali »Stari most« je bil verjetno eden prvih mostov čez reko Arno. Njegova zgodovina zato ni enostavna. Leta 1345 je bil uničen in nato na novo zgrajen. Med drugo svetovno vojno je bil edini most čez reko Arno v tej okolici, ki ga bežeči Nemci niso porušili (ali je šlo za strategijo ali pa jim je bilo žal?). Danes je eden od simbolov Toskane. Kateremu vplivu ta most dolguje svoj sedanji značaj?
Očitno je bil prvi most na tej lokaciji zgrajen okoli leta 966. Vendar je bil uničen in v 14. stoletju ponovno obnovljen. Ponte Vecchio v Firencah v Italiji svoj simetrični značaj dolguje arhitektom dominikanskega reda. Nekateri zgodovinarji pripisujejo gradnjo dominikanski ljubezni do sorazmerij in številk.
Na samem začetku je imel Ponte Vecchio v Firencah obrambno vlogo. Sčasoma pa so stavbe na mostu začele služiti trgovcem, ki so prejšnje obrambne prostore preuredili v trgovske prostore. Ti trgovci so prodajali predvsem ribe in drugo blago z dokaj neprijetnim vonjem. Do leta 1593, ko je Ferdinand I. (ki je imel dovolj smradu) razglasil, da na Ponte Vecchio lahko trgujejo le trgovci z zlatom in dragulji. Od tega časa je most začel dobivati svoj sedanji značaj. Trgovine so bile prenovljene za novo funkcijo. Delavnice zlatarjev so bile zasnovane tako, da so spominjale na skrinje za dragocenosti.
Ta trgovska in zlatarska podoba Ponte Vecchio v Firencah v Italiji je najbolj občutna po mraku – ali še bolje – pred sončnim vzhodom. Trgovine zlatarjev osvetljuje zlata svetloba svetilk, leseni elementi izložb pa spominjajo na nekdanjo slavo Firenc.
