Ker se v Novi Angliji nahajajo nekatera najstarejša mesta in naselja v Združenih državah Amerike, je potovanje po tej regiji kot potovanje skozi čas. Vožnja po eni od podeželskih cest vas popelje do mesta, ki je zraslo ob kitolovu, medtem ko vas drug vijugast odsek makadamskega cestišča pripelje do preproste, belo pobarvane lesene cerkve. Skorajda lahko slišite pridigo resnega puritanskega duhovnika.
Ohranjanje preteklosti
Nova Anglija ima, tako kot ostali svet, vse sodobne dobrine: verige trgovin, avtoceste, restavracije s hitro hrano. A nekako se zdi, da se tam sodobnost umika, medtem ko preteklost postaja bolj neposredna in dostopna. Med potovanjem z avtomobilom po Novi Angliji me je presenetilo, koliko zgodovine je tej regiji uspelo ohraniti, čeprav se zdi, da se večina sveta zadovolji s tem, da poruši in pozida vse, kar ima vsaj kanček zgodovine.
V Vermontu sem želel najti podobo, ki bi predstavljala državo in njena slikovita mesta iz kolonialne dobe. Njeni pokriti mostovi, ki jih nikjer drugje na svetu nisem videl, so mi delovali izjemno starinski in so med mojimi najljubšimi znamenitostmi v tej državi. Slaven pokriti most Quechee, ki ponuja tiho veličastno vstopno točko v mirno vasico Quechee, je postal eden mojih najljubših posnetkov iz Nove Anglije.
Kot iz razglednice
Verjetno se sprašujete, ali so tisti, ki so most načrtovali in zgradili, pri tem imeli v mislih fotografe ali slikarje. Pod mostom se reka Ottauquechee preliva čez balvane, preden se strmo spusti v prostrano sotesko. To je prizor, ki se praktično sam sestavi v kompozicijo. Z obeh strani mostu je razgled neverjeten.
Prvotni most Quechee je bil zgrajen leta 1970, leta 2011 pa ga je orkan Irene skoraj uničil. Sedanja nadomestna konstrukcija je skoraj identična in je bila dokončana leta 2012. Če bi bil les malo bolj obrabljen, bi bila to popolnoma prepričljiva replika. Vstop na most je kot prestopanje praga v svet, kjer nekako še vedno obstaja 19. stoletje.
Nekaj zgodovine
Pokritega mostu nisem izbral kot simbol Vermonta po naključju. Z več kot sto ohranjenimi pokritimi mostovi ima Vermont največjo gostoto teh mostov na kvadratni kilometer med vsemi petdesetimi ameriškimi zveznimi državami. Čeprav obstajajo tudi v drugih delih sveta, so morda najbolj povezani prav s podeželjem Amerike, kjer jih je nekoč bilo na tisoče. Danes služijo tako kot spomeniki kot tudi kot infrastruktura, saj so enako lepi in funkcionalni.
V bližini se v nekdanjem mlinu, ki ga je nekoč poganjala reka Ottauquechee, danes nahaja steklarska delavnica in restavracija. Vse to – mlin, reka, soteska in seveda most – mi je omogočilo enega tistih redkih potovalnih dni, ko me fotografiranje ni toliko zanimalo kot preprosto opazovanje.
