Zahvaljujoč »olimpijski promociji« nemških železnic sem februarja lahko obiskal številna nemška mesta. Vsakič, ko so nemški olimpijci osvojili zlato medaljo, sem naslednji dan dobil brezplačno vožnjo z vlakom v prvem razredu po Nemčiji. V februarju vreme seveda ni vedno najboljše, zato sem si vedno večer prej ogledal vremensko napoved. Ko je Nemčija osvojila prvo medaljo, vremenska karta ni izgledala preveč obetavno. A nad Dresdenom naj bi se oblaki občasno razredčili, zato sem se odločil.
V Dresden sem prispel precej zgodaj, okoli poldneva, a vreme je bilo razočaranje. Vse je bilo sivo v sivem in mesto zato ni bilo preveč fotogenično. No, pa kar obiščem Frauenkirche, pustim, da mine čas, in počakam na modro uro. Ko je končno prišla modra ura, sem moral teči, da sem ujel vse znamenitosti. Medtem ko sem tekel s stojalom po mestu, so me kar nekajkrat čudno pogledali, a kaj mi je mar.
Fotografije in motivi so bili vredni truda. Na poti nazaj iz Frauenkirche do opere sem že imel vse, kar sem hotel ujeti na pomnilniško kartico, in sem lahko upočasnil korak – dokler se nisem obrnil. Takrat sem zagledal kupolo Frauenkirche, ki je sijala nad zlatimi ulicami Dresdna. Torej še ena zadnja fotografija, preden sem odtekel nazaj na železniško postajo…
Če načrtujete potovanje v Nemčijo, si oglejte moj potovalni vodič z mnogimi koristnimi nasveti o fotografiranju.
