Na prvem mestu mojega seznama fotografskih lokacij v Londonu je bil observatorij v Greenwichu. Na Googlu+ mi ga je večkrat priporočalo zaradi razgleda na silhueto sodobnega finančnega okrožja Canary Wharf. Zato sva nameravala ujeti sončni zahod in izkoristiti tudi modro uro. A ko sva prispela na hrib, sva ugotovila, da je park ograjen in da odpiralni časi niso ravno prijazni do fotografov.
Zato sva namesto tega malo hodila ob reki in si ogledala še nekaj več Greenwicha, kot sva načrtovala, vključno z Univerzo v Greenwichu. A to ni bil problem, bil je čudovit večer in počutili smo se kot v majhnem mestecu ob morju, sploh pa ne kot v ogromnem Londonu. Ko se je modra ura končala, sva se z DLR odpravila v Canary Wharf – za Dario je bila to prva vožnja z avtomatskim podzemnim vlakom, saj si v Berlinu kaj takega sploh ne moreš predstavljati.
Ko sva prispela na postajo Heron Quays, je našo pozornost takoj pritegnil barvito osvetljen most. Daria je rekla, da bi bil odličen motiv za fotografijo, a sem dvomil, da bom lahko ogromni nebotičnik zajel v svoj majhen iskalnik. Vendar se moj širokokotni objektiv ni ustrašil izziva. Potem sva morala samo počakati na pravo barvo, saj je – po nasvetu ženske – roza najboljša izbira za fotografijo.
