Kako sem torej ujel silhueto Leipziga? Ste prebrali moj prispevek izpred dveh dni o silhueti Katarja? Potem poznate odgovor: poskušal sem najti namestitev z najboljšim razgledom.
V Leipzigu je zame skriti dragulj hotel »The Westin Leipzig«.
Na srečo med božičem in silvestrom potuje le malo ljudi. Za božične počitnice smo obiskali Berlin in načrtovali potovanje v Salzburg. Na poti smo se želeli ustaviti za dve noči: v Leipzigu in v Regensburgu. 28. decembra ni bilo nobenega problema dobiti dobro sobo v zelo kratkem času.
Prispeli smo ravno pravočasno za sončni zahod. Postavil sem fotoaparat, da bi posnel silhueto Leipziga, medtem ko sem sedel na postelji. In medtem ko sem čakal na sončni zahod, sem se naslonil nazaj in počival. Gotovo ni boljšega pristopa k fotografiranju, kajne!?
A šale na stran, pogosto gre le za potrpežljivost. Ko je sonce zahajalo, sem opazil, da na nekaterih znanih stavbah v Leipzigu niso prižgali luči. Daria je pomislila: Varčujejo z energijo! No… ja… Pozimi 2022 je vsa Nemčija v strahu zaradi pomanjkanja energije. To je logično. A to ni tisto, kar si želim, ko želim ujeti silhueto Leipziga.
Tako sem se nenadoma navdušil. To sceno moram ujeti brez upanja, da se bodo luči prižgale, ampak z zadnjimi žarki naravne svetlobe. Opazil sem pa, da so v tej svetlobi ulice postale bolj izrazite. Zato sem si rekel: Naj se osredotočim na to.
Naredil sem nekaj posnetkov, da bi ujel avtomobile, ki osvetljujejo ulice. Tako je scena leipziškega obzorja videti, kot da po ulicah središča Leipziga teče zlato.
