Nekatere slike so ujete kot čarovnija – hitro in brez oklevanja. To pa ni veljalo za moje fotografiranje Belega stolpa in Narodnega gledališča v Solunu. Tako sem hodil gor in dol ter poskušal ujeti popolno kompozicijo ob najboljši svetlobi, kar je bilo za zunanjega opazovalca morda videti smešno. Nazadnje sem med modro uro naredil fotografijo, ki me je zadovoljila – z mestnimi lučmi, ki so solunskemu belemu stolpu dajale vijoličast odtenek.