Kot sem že omenil, me skoraj nič ne navdušuje bolj kot opazovanje, kako se mesto prebuja v zgodnjih jutranjih urah. Še posebej, če mi je mesto tako pri srcu, kot je na primer glavno mesto Češke republike – Praga.
Skrivnostna in večna podoba
Na sliki je Karlov most, eden najstarejših kamnitih mostov v Evropi, ki se razteza čez reko Vltavo sredi Zlatega mesta. Stari del mesta povezuje z Malo Strano, njegova skupna dolžina pa je približno 516 metrov.
Še posebej zgodaj zjutraj, ko imaš občutek, da meja med prostorom in časom ne obstaja več, lahko na takšnih mestih dobesedno čutiš, kako se zgodovina premika. Zrl sem v obraze kipov, ki kot da varujejo most z obeh strani, in si predstavljal, kakšne zgodbe bi ti kamniti ljudje lahko pripovedovali. Zgodbe o vsem tistem, čemur so tiho priča skozi stoletja. Medtem ko sem v mislih videl živahne podobe davno pozabljenih dni, sem skoraj pozabil pritisniti na sprožilec fotoaparata, da bi ujel to skrivnostno in večno podobo. Tukaj je tudi moj drugi blogovski prispevek, tokrat o praški Stari mestni hiši.
