Tega “slona” smo opazili, ko smo se vračali z otoka Berlengas v Peniche na Portugalskem. Čeprav smo s hitrim čolnom potovali z vrtoglavo hitrostjo (skoraj leteli nad valovi Atlantika), je kapitan čolna pri tej skalni formaciji upočasnil vožnjo in Nicu omogočil, da je posnel slona Berlengasa ob sončnem zahodu.
Otoki Berlengas se nahajajo približno 10 kilometrov od mesta Peniche v regiji Oeste na Portugalskem. Čeprav celoten arhipelag sestavljajo trije otoki s skupno površino približno 985 hektarjev, je ogled mogoč le na otoku Grande Berlenga. Grande Berlenga je dolga 1,5 kilometra in široka 0,8 kilometra. Zaradi tako majhnega območja je dovoljeno število turistov na otoku 350 na dan. Druga dva otočka Estelas in Farilhões-Forcados sta dostopna le znanstvenikom, ki preučujejo rastlinstvo in ptice arhipelaga Berlengas.
Junija 2011 je Koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera arhipelag Berlengas vključil v Svetovno mrežo biosfernih rezervatov. Tej odločitvi nismo mogli oporekati. Narava na Berlengasu je osupljiva, hkrati pa opozarja na to, kako zelo je človek odvisen od naravnih sil. Ob sončnem zahodu tistega dne je bil ocean v bližini slona Berlengasa miren. Dejstvo pa je, da nobeden od otokov ni stalno naseljen. Danes so včasih edini ljudje na otoku Grande Berlengas upravljavci svetilnika, ki delajo v tedenskih izmenah. Že v 16. stoletju so menihi, ki so živeli v trdnjavi Berlengas, zapustili otok. Pirati pa niso bili edini razlog za to. Zaradi ostrih vremenskih razmer in oddaljenosti od kopnega jim je bilo življenje na otoku skoraj nemogoče.
